Zgodba drožomanije - o ljubezni in o kruhu
Drožomanija je projekt, ki sem ga začela ob podpori in spodbudi pokojnega moža Saša in iz ljubezni do njega.
Oba sva imela zelo rada kruh in ko so Sašu odstranili žolčnik, mu je kruh s pekovskim kvasom začel povzročati težave. Ker se kruhu nikakor nisva želela odpovedati, sem po spletu in v knjigah iskala način, kako ga pripraviti brez kvasa, da bo imel še vedno mehko sredico in hrustljavo skorjico.
Po resnici – kruha s pekovskim kvasom nisem pekla nikoli, saj sem se takoj zaljubila v naravno vzhajalno sredstvo – DROŽI.
Te sem odkrila že leta 2012 in od takrat pečem samo z njimi. Pa ne le kruh, tudi druge slastne slane in sladke drožbrote!
Rudl
Brez njega ne bi bilo drožomanije. Krepak je, saj je z mano že od začetka drožomanije, pa me še nikoli ni razočaral. Ni bil prvi, je pa moj zadnji! Seveda govorim o svojih drožeh! Priznam, prve droži mi niso uspele. Takrat še nisem vedela, kako skrbeti zanje, da jih ohranim žive in živahne.
A se nisem predala. Vzgojila sem druge – svojega Rudla iz ržene moke in postane vode. Rudl ima že na tisoče potomcev po Sloveniji in svetu, hranijo pa ga tudi v prvi knjižnici droži na svetu – v St. Vithu v Belgiji. Z velikim veseljem svoje znanje in Rudla delim z drugimi, da bi drožomanija zajela čim več ljudi in bi jih čim več spet jedlo zdrav in okusen kruh. Tak, kot so nam ga pekle naše babice, tudi moja. Droži si lahko vzgojite sami, potrebujete le kakovostno moko in dobro vodo ter malce potrpežljivosti.
Z Rudlom pečem dva- do trikrat na teden in to mu je zelo všeč, kar naraste od veselja, ko ga nahranim. Takrat ve, da bo nastalo nekaj drožastičnega! Če ga pustim na hladnem predolgo, pa mu ni najbolj všeč – prav kiselkast in zaspan postane. A nič za to, hitro ga spet prebudim. Kliknite, če tudi vi želite pripraviti svoje droži.
Pozabljen recept
Sašo Šumer
Anita Šumer
Univerzitetna diplomirana prevajalka in profesorica angleškega jezika, a to je samo moja formalna izobrazba. Od nekdaj sem rada ustvarjala in se ukvarjala s športom.
Ker sva bila oba s Sašem velika ljubitelja kruha, sva po odstranitvi njegovega žolča iskala način, kako je še mogoče peči kruh z mehko sredico in hrustljavo skorjico.
Priprava testa za kruh s sodo, pecilnim praškom in vinskim kamnom je Sašu še vedno povzročala zdravstvene težave. Zato sem začela iskati druge možnosti.
Pregledovala sem številne spletne strani, dnevnike in knjige, naenkrat pa sem se spomnila, da je tudi moja babica pekla kruh na drugačen način, z drožmi. Z možem sva pojedla ves kruh, ki sem ga spekla, in povem vam, prvi so bili hlebčki zbiti, nizki in kisli.
Več sem pekla, več izkušenj sem pridobila in še vedno pečem dva- do trikrat na teden vsaj en hlebček, navadno pa še kakšnega, da ga lahko podarim. Po nekaj letih raziskovanja in poglabljanja peke z drožmi in nešteto spečenih hlebčkih kruha sem začela svoje znanje deliti na delavnicah: najprej v Sloveniji, nato pa še po svetu.
Samo sebe sem našla v peki z drožmi; to je moja meditacija, sprostitev, možnost, da se umetniško izražam in hkrati delim svojo strast in navdušenje do te zdrave in slastne peke z drugimi.
Peka z drožmi me je popeljala tudi po svetu. Več o mojih poteh z Rudlom si lahko ogledate TUKAJ.
